sreda, 5. september 2012

Parlament ali otroški vrtec?


Včeraj je bila oddaja Preverjeno, kot ponavadi je nisem gledala. Ker pa je nekdo od mojih virtualnih prijateljev objavil povezavo na Facebook-u do portala 24ur, kjer je bil odlomek od prej omenjene oddaje, sem ga seveda šla pogledat.

V bistvu sem lahko videla in slišala, da eni nimajo pojma o čem govorijo! Fiskalno pravilo, kaj je to? Pa kako pri milem bogu pričakujete, da bo to vedel navade človek, če pa Vi dragi politiki ne veste. Kar pa je še večji absurd, uporabljajo take besede, kot so: fiskalno pravilo, bonitetna ocena, transparentno poslovanje in še bi se lahko kaj našlo.



Naš parlament je podoben otroškemu vrtcu, še bolj pa igri otrok v peskovniku. Kadar se nočejo oz., kvazi ne morejo zmeniti glede npr.: pokojninske reforme, Zakona o malem delu ipd., morajo narediti referendum, ki stane ”samo” nekaj milijonov. Ja, pa kaj je to nam? Pičkin dim! Otroci gredo k učiteljici in zatožijo: “Učiteljica, Janezek mi pa ne da lopatke nazaj! Pa udaril me je!”
Naši politiki pa obrnejo vse na rajo in si potem kao umijejo roke, češ, saj ste nas Vi izvolili in zdaj ste vi sprejeli/ovrgli ta zakon na referendumu! Yea right!

In komu se bo hlapčevski Slovenček pritožil? Mogoče dimnikarstvu Beltinci? Smo samo tiho in kimamo, le ob šanku se kje kdaj najde kakšen pametnjakovič, ki bi “tote politike fse postrelo…” Na bruhanje mi gre, res!

Ali pa tisto o kupljenih maturitetnih spričevalih in plagiatorskemu magistrskemu delu! To se dogaja, se mi zdi, samo v naši ljubi deželici pod alpami! no ob tem naj dodam še en lep video, kjer Adi Smolar lepo prepeva:”Lepa si Slovenija, sam mau preveč si skregana…”

No mogoče pa bo res 21. decembra kaj bolje. Ne verjamem, da bo konec sveta, meni pa, da se bo nekaj zgodilo, da se bo svet popravil. Nasplošno gledano, je večina ljudi zamorjenih, ne vidijo izhoda, vsi so negativni, nebeden ne bi nikomur pomagal.

Če se bomo potrudili in pomagali sočloveku po svojih najboljših močeh, bomo tudi mi enkrat prišli do cilja. Kaj pa nas stane, da komu pridržimo vrata? Da rečemo hvala ali prosim? Da zaželimo varnostniku pred vhodom v službene prostore Dober dan? To so res malenkosti, vendar nam takšne malenkosti polepšajo dan!
Bodimo človek človeku, pozabimo na stare vzorce obnašanja in stremimo k boljšemu jutri, ne le zase, ampak za vse ljudi, ki nas obdajajo v življenju!
Carpe diem!

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Vem, da se cenite in spoštujete, zato boste komentirali tako, kot želite, da bi jaz komentirala vam :)