torek, 8. maj 2018

Drage male pijavke

Ljudje smo ena taka zanimiva bitja. Vsak po svoje edinstven. Moja filozofija je že od nekdaj, da bi bilo dobro, da bi se vsi ljudje razumeli. Zato se zelo trudim, da se obnašam do drugih tako, kot bi sama želela, da se le-ti do mene.
Počasi me je vse to začelo najedat. Vidim namreč, da obstajajo toksični ljudje, paraziti, ki se hranijo s tvojo energijo. So kot mali krvosesi, ki ti izpijejo še tisto zadnje kar imaš - seveda če dovoliš. Distancirati se od takšnih ljudi je dolgotrajen proces, sploh, če so to tvoji bližnji, prijatelji, člani ožje ali širše družine. Vzgojena sem bila tako, da moraš biti pohleven, prijazen, pošten...če te kdo udari na eno lice, mu nastavi še drugo. Vendar v današnjem času ta recept ne drži. Da nekdo tolče po tebi, ti najeda, te psihira, notranje uničuje, praktično vidiš, da uživa v tem, pa sam ne narediš nič v smeri tega, da bi se to prenehalo? Kdo je tu nor?



Včasih je res dobro sebe postaviti na prvo mesto. Enostavno se bom naučila odkorakati, trikrat globoko vdihniti in enostavno oditi. Ker, če se greš neko besedno igro s takimi ljudmi, te potegnejo dol na svoj nivo (če jim uspe) in tam te premagajo, saj so v tem početju mojstri. Kako živeti in preživeti v krogu ljudi, kjer imaš nekaj krvosesov? Ne obstaja univerzalen recept. Ga enostavno ni! Ker vsak tak krvoses je poglavje zase. Bolj ko ti je tak človek blizu, bolj te prizadene, bolj si občutljiv. Je v tem primeru bolje igrati po njihovih pravilih? Definitivno ne, ker s tem negiramo celotno svojo osebnost. Moj predlog je, da jim obelodanimo dejstvo, da so ene navadne "bele omele", ki so kot pijavke prisesane na pozitivno energijo nekoga drugega. Da vemo kaj delajo - a da bomo sami sebe natrenirali, da nas bo iz dneva v dan to manj bolelo, sčasoma nam bo vseeno. To je pa tudi prelomna točka, ko bodo pijavke ugotovile,da nas več njihovo početje, nerganje, jamranje, negativizem ne gane. Takrat se bodo same odlepile in si v najkrajšem času poiskale drugega gostitelja. Včasih je bolje za nas, da toksični ljudje enostavno odidejo iz našega življenja. Verjemite, bolje nam bo.
Nebuloze, ki so jih bili sposobni izustiti, pikre opazke z namenom, da nas prizadenejo, ne bodo več na dnevnem redu. A ne bo to čudovito. Končno, da zadihaš s polnimi pljuči. Končno ti ni več potrebno gledati čez ramo kje je mala hudičeva pijavka. Končno se lahko pogovarjaš z drugimi, brez tega, da bi pazil na vsako besedo in delal z nekom v rokavicah. Konec koncev toksični ljudje se ne obnašajo do mene tako kot se jaz obnašam do njih, ker enostavno niso sposobni videti širše in malo dlje. So v svojem malem negativno strupenem svetu in iz njihovih ust šprica smrten strup v obliki besed, opazk....celo namrščeni so tako, kakor da bi breme celega sveta nosili na svojih ramah in ne morejo razumeti, kako ostali ne vidimo, kako so oni "ubogi", kako trpijo - sami sebe seveda pa vidijo kot najmanj Ghandija ali Mater Terezo.
Enostavno imam dosti vsega tega. Ne bom več vaš koš za smeti. Preveč sem delala sama na sebi (in še delam), da bi me zdaj to strlo. Vedno poskušami biti boljši človek, kot sem bila včeraj. Čeprav padem - dostikrat - vedno tudi vstanem. Čeprav sem človek, ki ima svoje muhe in napake, nikoli ne preneham verjeti v dobro ljudi in v odnose, ki nas bi naj povezovali.
Drage pijavke, včasih je potrebno jezik res izključiti, možgane vključiti, čustva dati na stran in dobro premisliti, kaj boste rekli. Ker to, kar prileti iz vaših ust je odraz vašega dojemanja sveta, vaše "odraslosti", vaše sposobnosti pogovora na nekem nivoju. So res besede, ki letijo iz vaših ust to kar dejansko ste? Cenite mnenje drugi o sebi? Verjemite, da to mnenje niti malo ni dobro.

Samo toliko, drage male pijavke....v razmislek