OutOfTheBox: O zdravju vol. 5 "Holesterol - BAV BAV in čudežno "zdravilo" - Statini

Kaj je holesterol?

Je velika sterol molekula, ki jo izdeluje skoraj vsaka celica v telesu, največ pa jetra.
Ohranja celice odporne na vodo, ima enako vlogo pri človeku, kot jo ima celuloza pri rastlinah
Holesterol je pomemben za zdravje, saj je naravna zdravilna snov, ki celi rane, vključno z raztrgninami v arterijah. Ko telo zazna  slabe arterije, ki so nagnjene k raztrganinam, pospeši in poveča izdelavo holesterola, da lahko te arterije pozdravi. Trditi, da je holesterol torej kriv za srčne bolezni je tako, kot če bi gasilce krivil za požar - ker so vedno tam  kadar gori.
Zagotavlja strukturo in ustrezno trdoto celicam. Je predhodnik vitamina D, ki je potreben za zdravljenje kosti, presnovo kalcija, za reproduktivnost, normalno rast, vid in živčni sistem. Potreben je za presnavljanje maščob (žolčne soli), iz njega nastajajo tudi spolni hormoni. Je naraven anti-oksidant, ki varuje pred prostimi radikali. Je bistvenega pomena za razvoj in funkcioniranje možganov in izdelavo seratonina.
Holesterol lahko imenujemo tudi "Mati vseh hormonov", poleg tega, da telo naredi iz holesterola spolne hormone (testosteron, estrogen  - umetno zniževanje holesterola pogosto vodi v neplodnost in v zmanjšani libido), izdeluje še hormone (kortikosteroni, aldosteroni), ki uravnavajo nivo mineralalov, nivo krvnega sladkorja, uravnavajo krvni tlak pomagajo pa tudi v stresnih situacijah. Zaznali so med raziskavo spremljanja nivojev holesterola, da je vsem študentom v istem času zelo narasel holesterol. Ugotovili so, da je bil takrat čas izpitov. Vitamin A je poleg holesterola potreben za izdelavo teh hormonov, dobimo ga z uživanjem živalskih maščob.
Trans maščobe (koruzno, sončnično, repično olje, margarine ipd) pa zavirajo nastanek teh hormonov. Pri ženskah vseh starosti in starejših osebah je višji nivo holesterola povezan z daljšo življensko dobo. LDL, znan tudi kot slab holesterol v bistvu pomaga pri infekcijah, posebej pri starejših.
Mnoge raziskave so pokazale, da je nivo holesterola nižji od 4,7mmol/l povezan z razvojem in smrtjo zaradi rakavih bolezni. Holesterol, ki ga zaužijemo s hrano NI nevaren. Ima čisto enako sestavo, kot holesterol, ki ga proizvede telo. Telesu samo prihranimo trud, da bi samo izdelovalo zadostno količino holesterola. Je pa ena vrsta holesterola nevarna, to je oksidiran holesterol, ki je kriv za obloge - najdemo ga v živalskih izdelkih v prahu: nleko v prahu, jajca v prahu. Sam holesterol, ki ga pridobivamo iz živali ni škodljiv.
Tablete za zniževanje holesterola, ne zavirajo nastanek srčno žilnih obolenj. Povečujejo pa nastanek raka, črevesna obolenja, depresijo, vplijao na samomor in nasilno vedenje. Metoda za merjenje kopičenja kalcija v arterijah se imenuje tomografija z elektronskimi žarki. S to metodo je bilo ugotovljeno, da LDL deluje rahlo preventivno in varuje pred nastajanjem kalcijevih oblog.
Torej, če holesterol ni povzočitelj epidemije srčni obolenj, kaj je vzrok. Teorij je več: Pomanjkanje vitaminov A in D; Predelani OH; Trans maščobe iz hidrogeniziranih maščob;  preveč omega-6 iz rastlinskih olj; Oksidirani holesterol; Pomanjanje E vitamina; Pomanjanje C vitamina; Pomanjkanje folne kisline, B6 in B1; Pomanjkanje beljakovin itd. Te teorije žal ne dobijo zadostne podpore (finančne), da bi se podprle ali ovrgle z raziskavami

STATINI

So zadnja družina oz. skupina "zdravil", tablet, ki znižujejo holesterol, delujejo na encime, HMG-CoA Reduktazo (gulgjte vse kar ne veste kaj je), da bi zmanjšali nastajanje holesterola v jestrih. V sloveniji se prodajajo statini pod različnimi imeni: Atoris, Ezoleta, Rosmela, Sorvasta, Vasilip ipd. Statine so odkrili Japonci, ki so ugotovili, da je ta substanca zelo strupena v poskusih na živalih. (Mann, Coronary Heart Disease, 14).  Japonci so odkritje prodali farmacevtskemu podjetju Merck. FDA - Ameriška administracija za hrano in zdravila, je odobrila statine zelo hitro.
V vseh testih na glodalcih so statini povzročili raka. (JAMA 1996; 255-275-60) Statini se promovirajo tudi med zdravo populacijo, ki so rizične skupine (ker imajo holesterol višji kot 5,1). Praksa je ta, da če ste doživeli in preživeli srčni infarkt, pa imate nizek holesterol, vam bodo vseeno predpisali statine, saj očitno nimate dovolj nizko vrednost holesterola. Od vseh zelo resnih stranskih učinkov statinov, naj naštejem le nekaj:

1. oslabelost mišic, ki vodi do bolečin v križu in odpoved srca (srce je mišica)
2. zavirajo tudi nastanek konecima Q10 (saj holesterol in  koencim Q10 nastaneta iz iste substance farnezil pirososfat), ki je nepogrešljiv pri za normalno funkcijo jeter, ostalih mišic in srca. 
3. rak
4. pešanje spomina oz. izguba spomina (zmanjšana mentalna sposobnost). Možgani so sestavljeni iz 60-70% iz maščobe - 25% od tega pa je holesterol
5. nevropatija in počasno reagiranje 
6. utrujenost in slabost
7. nasilnost, nagnjenost k samomoru, depresija
8. črevesna bolezen, težave s trebušno slinavko
9. zmanjšan libido

Odpoved srca se je podvojila, odkar so uvedli statine.
Statini tudi blokirajo  absorbcijo vitamina A (potreben za nastanek hormonov).
Raziskava, ki je raziskovala 500.000 Dancev, so odkrili, da tisti, ki jemljejo statine v večji meri razvijejo polinevropatijo, kot tisti, ki jih ne jemljejo. (polinevropatija = mravljinci, slabost in bolečine v rokah in nogah - zelo otežena hoja). Jemanje statinov 1 leto zveča možnost poškodbe živčevja za 15%, en primer na 2.200 pacientov. Za tiste, ki so jemali statine več kot 2 leti se je riziko povečal na 26%. (Neurology 2002 May 14;58(9);1321-2)
Ali bi želeli, da je pilot letala, na katerem se boste peljali, na statini? Ali pa mogoče šofer avtobusa, ki vašega otroka pelje v šolo?

2001 je v Honolulu izšel dokument  - poročilo 20 let trajajoče raziskave, kjer so primerjali spremembe v koncentraciji holesterola in smrtnostjo (zaradi kakršnega koli vzorka)
Iz poročila: "Podatki se skladajo s prejšnjimi najdbami, in nakazujejo na to, da obstaja večja stopnja smrtnosti pri starejših, ki imajo nižji holesterol. Dalj časa trajajoče obdobje z nizkim holesterolom poveča možnost smrti. Bolj zgodaj, ko so pacienti začeli z umetni zniževanjem koncentracije holesterola, tem višja je bila stopnja smrtnosti...Tisti posamezniki, ki so imeli nizko stopnjo holesterola več kot 20 let, imajo zelo slabe obete." (Lancet, 2001 358:351-55)
Podobne rezultate in najdbe so objavili leta 2005 tudi v časniku Journal of the American Geriatrics Society - da starejše osebe z nižjim holesterolom, so v večjem riziku za smrt, kot tiste, ki imajo višji nivo.
Sem na boljšem ali slabšem, če jemljem statine? Na slabšem. Vmešate se v naraven proces proivodnje holesterola, posledično tudi koencima Q10, ko umetno zavrete nastanek nečesa, kar telo potrebuje, ste na slabšem. Četudi zaenkrat niste oz. ne občutite vseh negativnih posledic, pa jih boste čez čas sigurno.
Raje se osredotočite na zdravo prehrano (izločite procesirano hrano, ogljikove hidrate - procesirane in ves skladkor) in gibajte se zadostno.

Za konec še vprašanje: Kdo služi na račun našega zdravja? 
(naslednji podatki so za ZDA)

Zdravljenje in testiranje nivoja holesterola  -  100 milijard/leto
Hidrogenizirane maščobe & procesirana hrana   -  150 milijard/leto
Rak in ostale bolezni, ki jih povzroči hidrogenizirana maščoba   -  100 milijard/leto
Zastoj v razvoju in učne težave pri otrocih   -  70 milijard/leto

RECEPT ZA KRIZO V ZDRAVSTVENI NEGI LJUDI
Sestavine:
pohlep
zavidanje
ignoranca
manipuliranje
zvitost izsiljevanje
laži
prevare
Postopek
Kuj zaroto, kako boš prepričal ljudi, da naravna zdrava hrana, ki jo je človek jedel  že stoletja (jajca, maslo, surovo mleko in rdeče meso) nevarna in nezdrava. Usposobi medicinsko osebje, da propagirajo antibiotike, cepljenje, florid in procesirano hrano, kot znanstveno dokazano, kot zdravo in preventivno. Ignoriraj ali očrni metode, ki delujejo - povej, da za prave bolezni ni zdravila oz. ne obstaja. Definiraj normalno človeško stanje, kot je menopavza in normalna raven holesterola, kot bolezen, ki jih je potrebno zdraviti z dragimi zdravili, ki pa imajo vsa  resne stranske učinske. Mešaj, kuhaj, napol speči in serviraj po potrebi.


OutOfTheBox: O zdravju vol. 3, 
OutOfTheBox: O zdravju vol. 4 in 
OutOfTheBox: O zdravju vol. 5 so 
povzeti po povezava

OutOfTheBox: O zdravju vol. 4 "Oljasta resnica o maščobah drugi del "

Narejeno je bilo več raziskav, da bi dokazali, da so rastlinska olja dobra za človeško telo.
Ena izmed njih je Framinghova raziskava - trajala je 40 let. Končno poročilo - oz prikazani podatki so izgledali takole (leta 1987 - objavljeno je bilo v ZDA časniku za bolezni srca!)

Čisto spodnja vrstica nakazuje pretvorbo iz mg/dl - s tem merijo američani holesterol, v mmol/l - to mersko enoto uporabljamo pri nas. Y os prikazuje število pojavov srčnih bolezni v tisočih, X os pa kaže vrednost skupnega holesterola v krvi. Polna črta na grafu so moški, črtkana pa ženske.
Podnaslov te raziskave je zapisal dr. William Kannel: "Vrednost skupnega holesterola v krvi, je močen pokazatelj smrtnosti zaradi srčno žilnih bolezni."
Tako, kot so bili podatki prikazani izgleda, da, ko nivo holesterola doseže 265 mg/dl  = 6.8 mmol/l, postane strašljivo, saj krivulja za obolevnosti za srčnimi boleznimi od tam nenormalno narašča. Je tako? Torej, nekdo, ki ima vrednost skupnega holesterola v krvi enako ali višjo kot 6.8 mmol/l, je zelo velika verjetnost, da bo utrpel kakšno izmed srčno-žilnih bolezni.
Ali poznate kaj statistiko? Kakorkoli naj vam razložim, zakaj to sprašujem.
Pod X osjo so najprej zapisane vrednosti holesterola, malce nižje pa je vrstica "Interval" (frekvenčni razredi) - ali vidite v tej vrstici kaj čudnega? Prva vrednost je 121, naslednje 3 so 30. Zadnji interval pa je 830 - tam, kjer bi se po njihovi interpretaciji močno začelo povečevanje možnosti za srčne bolezni.
Taka interpretacija rezultatov je goljufanje. Če bi na fakulteti na izpitu iz statistike tako rešili neko nalogo, izpita zagotovo ne bi naredili. Intervali morajo biti enaki, torej je spodaj slika, kako bi morali pravilno prikazati rezultate.

Spet imamo na Y osi vrednosti, ki prikazujejo srčna obolenja v tisočih, X os pa vrednosti holesterola, pod njimi pa so intervali oz. frekvenčni razredi (lahko poguglate kaj to pomeni). Sedaj pa krivulje, ki predtavljajo moške - polna črta in ženske - črtkana črta nikjer ne naraščata tako naglo. Torej če ima nekdo nivo skupnega holesterola (glejte zadnja vrednost na X osi) enako ali več kot 1094 mg/dl  = 28.3 mmol/l, ima res čisto malo več možnosti za razvoj srčno žilnih bolezni, ampak res malo. Pa poznate koga, ki ima takšno vrednost?  Dejanska stopnja naraščanja rizika je 0,13% med 4.7 mmol/l in 5.7 mmol/l skupnega holesterola v krvi, torej je povečanje stopnje rizičnosti zanemarljivo. A dr. Stamler, ki je pisal o tej raziskavi je predstavil podatke po prvem grafu in dejal da je med tema dvema nivojema holesterola stopnja povečanja rizika za srčnimi obolenji 240%. Najbrž se sprašujete kako so prišli iz 0,13% na 240%. Našli so novo "učeno" izrazoslovje: relativni rizik.

No pa poglejmo razliko med relativnim rizikom in absolutnim:
Recimo, da je stopnja smrtnosti zaradi srčno žilnih obolenj, pri holesterolu 6,2 mmol/l - 2 na tisoč in pri holesterolu 4,1 mmol/l - 1 na tisoč: Razlika v stopnji primerov smrti je (absolutni rizik) 1 na tisoč ali 0,001%, ampak razlika pri relativnem risku je še vedno 100%, ker je 2 za 100% večje kot 1.

Pa še en trivialen primer: Recimo, da je stopnja smrtnosti zaradi srčno žilnih obolenj, pri holesterolu 6,2 mmol/l - 2 na milijardo, in pri 4,1 mmol/l - 1 na milijardo. Razlika v stopnji primerov smrti je (absolutni rizik) 1 na milijardo ali 0,0000001%, ampak razlika pri relativnem risku je še vedno 100%, ker je 2 za 100% večje kot 1.
Torej ne gledajo velikost vzorca, ki je v prvem primeru tisoč v drugem pa milijarda. Torej so rekli, da 2/1000 minus 1/1000 enako ENA cela (se tako odštevajo ulomki??)

Zagovorniki teorije, da je holesterol nevaren prikazujejo pretirane koristi za znižanje holesterola po relativnem riziku in hkrati minimizirajo stranske učinke nižanja holesterola po abolutnem riziku.

Na zgornji sliki vidimo, kak lahko zavajamo ljudi v prid tega kar želimo doseči. V arhivu interne medicine, julij 1992 152:(7:1371-1372), obstaja zapis dr. Williama Castelli, ki je bil direktor Framinghamove raziskave "V Massachusetts-u (Framinghova raziskava je tam potekala) več, ko so jedli nasičenih maščob, holesterola in kalorij, tem nižji je bil nivo holesterola v krvi preiskovancev....ugotovili smo, da ljudje, ki so jedli več nasičenih maščob, ki so s hrano zaužili več holesterola in kalorij, so tehtali najmanj in so bili najbolj fizično aktivni"

Narejenih je bilo še več podobnih raziskav in vse so se posluževale prikazovanja rezultatov po relativnem riziku, ki bom jih samo na kratko opisala (googlajte).

"Multiple Risk Factor Trial - MRFIT" ta razikava je vključevala 362.000 moških. Podatke so spet lažno prikazali, da pri 5,1 mmol/l relativni riziko za obolenje za srčnimi boleznimi strmo narašča. Pozabili pa so omeniti vse vzroke smrti razen srčnih obolenj, za katerimi so umrli preiskovanci, ki so ob smrti imeli nižje vrednosti skupnega holesterola (umetno nižanje s tabletami). Ti vzroki so bili v veliki meri  možganska kap rak, nasilje in samomori.
Raziskava primarne preventive, izvedena v letu 1984, je stala davkoplačevalce 150 milijonov dolarjev, je imela naslednje karakteristike. Ena skupina je prejemala dejansko tableto za znižanje holesterola, druga skupina pa lažno tableto, brez učinksa (placebo). Vsi soi imeli enako prehrano. Jedli so hrano z nizkimi vsebnostmi holesterola in malo nasičene maščobe. Razsikovalci so trdili, da je skupina, ki so prejemali dejansko tableto imela za 17% nižjo stopnjo obolevnosti za srčno-žilnimi boleznimi. Trdili so, da se so vrednost holesterola povprečno  znižali za 8,5%.in, da je vsak 1% zmanjšanja holesterola pomenil 2% zmanjšanja možnosti nastanka srčnih bolezni (se spomnite relativnega rizika?).
Neodvisni raziskovalci tega niso potrdili, saj niso našli razlike za obolevnostjo srčni bolezni med obema skupinama preiskovancev.
Skupina, ki je prejemala dejansko tableto za nižanje holesterola je imela resne stranske učinke: zelo povečano smrtnost za možgansko kapjo, rakom, nasiljem in samomorom.
Mediji so to raziskavo označili kot dokaz za to, da so maščobe živalskega izvora škodljive in, da so vzrok za srčna obolenja. (JAMA, 1984, 251-359)
30 let po Framinghovi raziskavi so preiskovalci znova preverili vse tiste ljudi, ki so bili takrat v tej raziskavi. Ugotovili so naslednje: NIŽJI HOLESTEROL = VEČJA MOŽNOST SMRTI. Za vsak 1% znižanega holesterola se je dignila možnost za smrt za 11%. (JAMA, 1987; 257; 2176-2180) Sem spada tudi raziskava 6 držav avtorja Ancel Keys - o kateri pa sem pisala v enem od prejšnjih blogov.

Torej zato so nam dolgo časa govorili, da je rastlinsko olje najbolj zdravo, da se moramo bati holesterola. Obvezno ga moramo imeti pod kontrolo.

V naslednjem blogu: kar so vam povedali o holesterolu in kaj holesterol v resnici jein statini (tablete za nižanje holesterola)

OutOfTheBox: O zdravju vol. 3 "Oljasta resnica o maščobah prvi del "

Nekaj osnovnih pojmov
Nasičene maščobe so tiste, ki so trdne pri sobni temperaturi (svinjska mast, maslo, kokosovo olje itd)
Mono(enkrat)-nenasičene maščobe oz. olja so tekoča na sobni temperaturi, v hladilniku pa postanejo trdna (olivno olje, kikirikijevo olje itd).
Poli(večkrat)-nenasičene maščobe so tiste, ki ostanejo tekoče tako na sobni temperaturi, kot tudi v hladilniku (koruzno, sojino, sončnično).
Nesičene maščobe in mono nenasičene maščobe so stabilne, molekule ne razpadejo zlahka, zato so varne za prehrano. Dočim poli-nenasičene maščobe so krhke, če so izpostavljene visokim temperaturam ali pa oksidirajo, na teh molekulah vhidrogeni odpadejo, to so elektroni, ki jim drugače pravimo tudi prosti radikali. Torej z vnosom rastlinskih olj - poli nenasičenih, vnašamo v svoje telo proste radikale, ki so biokemični škodljivci, odgovorni za 90% vseh degenerativnih bolezni, kot so diabetes, ateroskleroza, artritis itd. Med proivodnjo, gredo olja skozi zelo zapletene procese beljenja, segrevanja (razgradijo jih do prostih radikalov), na koncu so celo deodorizirana. Nato pa oglašujejo, da so ta olja zdrava in, da naj kuhamo z njimi?!? Ko se hidrogen (prosti elektron oz. prosti radikal odcepi od molekule takega olja), si predstavljajmo, kot da ima bodalo in s tem zbada arterije v telesu (raztrganine). Prosti radikali povzročijo nenadzorovano reakcijo v našem telesu.

Ugotovljeno je da poli nenasičene maščobe (zaradi prostih radikalov), škodujejo jetrom, povečujejo nastanek raka, srčnih obolenj, zmanjšujejo imunski sistem itd.
Trans maščobe - ali trans maščobne kisline, so tip nenasičenih maščob, ki jih v zelo v zelo majhnih količinah najdemu tudi v mesu in mleku. V enormnih količina jih je pa v začetku 20-tega stoletja začela pridelovati industrija v rastlinskih oljih, margarini. Najdemo jih tudi v predpečenih dobrinah in v hitri hrani. V trans maščobah na molekuli, vodik ni v paru na atomu ogljika, kar povzroči nestabilnost. En atom vodika je premaknjen na drugo stran ogljika (trans pomeni nasproti) pri postopku hidrogenizacije. Celice v telesu so prekrite z membrano, sestavljeno iz veliko maščobnih molekul. Vsaj 50% teh molekul morajo biti iz nasičene maščobe, 40% mora biti iz mono-nasičene maščobe in ostalih 10% je iz različni poli-nasičenih maščobnih kislin. Torej, kadar zaužijemo trans-maščobo, naše telo ne zazna to kot tujek. Te trans maščobe nato potujejo do naših celic, kjer jih telo
vkljjuči v membrano celic. Medtem, ko poli-nensaičene maščobe imajo "bodalo" in pride do reakcije "zbadanja" bodala v celično membrano, trans maščobe blokirajo reakcijo Ker do reakcije ne pride imamo mrtvo točko na celični membrani. Več trans-maščobe, ko zaužijemo, več mrtvih točk imamo.
Bolezni, ki jih povzroča uživanje trans maščob: ateroskleroza, srćna obolenja, rak, osteoporoza, avtoimunske bolezni, sladkorna bolezen itd.
Do nekje začetka osemdesetih let (prejšnjega stoletja), se je cvrta hrana pripravljala v živalskih maščobah, pri nas največkrat svinjska mast. To je nasičena, stabilna maščoba. Toda industrijski lobiji so podprli anti kampanjo nasičenim maščobam in na koncu uspeli. Veljati je začelo, zdrava so rastlinska olja (repično, sončnično, koruzno). Postajamo država, kjer se ljudje ogromno prehranjujejo s hitro hrano, hrano v restavracijah, s predpripravljeno hrano. Vse manj ljudi kuha domače obroke.

Pred približno pred približno 100-imi leti, so bili ljudje močni čvrsti. Jedli so raznoliko hrano, uživali maščobe živalskega izvora. Nekateri so bili tudi predebeli. Vendar to ni bila prava težava. Težava je bil pojav srčnega infarkta. Prvi zapisan primer srčnega infarkta sega nazaj v leto 1921. V ZDA je bilo do leta 1930 zabeleženih 3.000 takšnih primerov, do leta 1960 pa 500.000.
Očitno se je začelo nekaj dogajati, to je bila takrat nova bolezen. Takrat sta bili predstavljeni 2 teoriji o vzrokih za srčni infarkt:
1. Opazovali so prehranjevalne navade američanov, opazili so da iz leta v leto jedo vse manj živalskih maščob in uživajo vse več hidrogeniziranega rastlinskega olja. Torej so bile njihove ugotovitve, da so za nastanek kriva rastlinska olja in, da priporočajo, da se vrnemo k prejšnjim prehranjevalnim navadam.
2. Teorija prehrane srca "The diet heart theory" oz. Hipoteza lipidov, je trdila ravno nasprotno, da pojemo vse preveč živalske hrane in nasičene maščobe. Trdili so, da je to privedlo do zvišanega nivoja holesterola v krvi, posledično do ateroskleroze in na koncu koronarnih srčnih bolezni.
1936 je bil objavljen dokument, ki je čisto ovrgel hipotezo lipidov, objavila sta jo patologa Lande in Sperry. Ugotovila sta, da ni nikakršne povezave med holesterolom v krvi in aterosklerozo.

Pri obdukcijah sta primerjala nivo holesterola v krvi z zamašenimi arterijami ljudi, ki so umrli nenadne smrti. Ugotovila so, da so nekateri imeli zelo nizek holesterol in zelo veliko zamašenih arterij. Nekateri pa so imeli visoko vrednost holesterola, zamašenih žil pa skoraj nič.
Torej so že 1936 leta z dokazi podkrepljeno ovrgli Hipotezo lipidov, ki je trdila, da je visok holesterol kriv za aterosklerozo.

 A hipoteza je vseeno obstala in zato se človek sprašuje, kdo pa je bil tam stric iz ozadja? Verjeli ali ne v odzadju je bilo Ameriško združenje za bolezni srca (to združenje pa so podprli in ustanovili veljaki iz Industrije rastlinskih olj)- Industrija rastlinskih olj je zelo močen lobij - a skrivajo se v ozadju - od tam delujejo že več kot 50 let. Prvotna naloga jim je bila, da očrnijo konkurenco, ki je bila seveda maščoba živalskega izvora.

Do leta 1956 je to zduženje postalo tako močno, da so tudi na takratnih vseh ZDA televizijskih kanalih istočasno imeli oddajo, kjer so zdravniki svetovali Američanom, da se naj držijo prehrane, ki jo zagovarja Hipoteza lipidov. Tukaj seveda zagovarjajo rastlinska olja (poli-nasičene in trans maščobe, margarino ipd).
Temu je nasprotova dr. Paul Dudley White (oče moderne kardiologije), ki pa je ostro nasprotoval rastlinskim oljem in odobraval jajca, maslo, mast. Na nacionalni televizi je povedal, da v letih 1900 srčne bolezni, kot je srčni infarkt ni bilo. V tistih letih so jajca uživali v trikrat večji količini, kot 1956-ega leta. Koruznega olja pa takrat še ni bilo. Žal so njegove besede bile kmalu pozabljene.

V Ameriškem združenju za bolezni srca so 1965 želeli izdati opozorilo (verjetno se je tam našla kakšna dobra duša, ali pa nekdo ki ga je pekla vest), da naj ljudje ne uživajo več delno hidrogeniziranih rastlinskih olj - trans maščob. To je preprečil dr. Fred Mattson iz "Procter and Gamble" (proizvodnja industrijskih olj), ki je združenju napisali pismo in v njem naročil, da ljudi vzpodbudijo k uživanju rastlinskega olja.

v 60-ih letih je tako lobij industrije jedilnih olj "nadzoroval" delovanje Ameriškega združenja za bolezni srca, Ameriški inštitut za kri in pljuča ter Ameriško združenje za prehrano, z namenom da promovirajo rastlinska olja. Dosegli so, da so bili na ključnih mestih v teh združenjih ljudje, ki so zagovarjali uporabo rastlinskih olj.

1971 je  FDA (Food and drug administration), Uprava za hrano in zdravila, pričel voditi odvetnik Peter Barton Hutt, ki je hkrati bil predstavnik industrije, ki je proizvajala rastlinsko olje. Prej omenjeni Fred Mattson pa je v 70-ih in 80-ih letih držal dve pomembni poziciji v raziskovalni kliniki za lipide, katera je vodila do nacionalnega izobraževalnega programa o holesterolu.

Ameriško medicinsko zdrženje je v začetku nasprotovali hipotezi lipidov, saj so zapisali 1962 drugega oktobra "proti maščobna (živalskega izvora) in proti holesterolu usmerjena kampanja, ni le bedasta, prinaša tudi določene nevarnosti..."

To isto medicinsko združenje, kot tudi združenje za bolezni srca so v začetku 70-ih izdale noto, v kateri je pisalo, da imajo Američani prevelik holesterol, da je potrebno nekako nivo holesterola znižati.  Promovirali so strah zbujajoče informacije o holesterolu. Nastala je anksioznost o holesterolu. Še danes ljudje mislijo, da je holesterol en velik BAV BAV. Po njihovem, bi ljudje, ki so v rizičnih skupinah morali dobiti prave prehranjevalske smernice, tako da omejijo vnos nasičenih maščob, najboljše je, da jih zamenjajo z "zdravimi" poli-nasičenimi rastlinskimi olji. A v istem sporočilu niso definirali, kateri nivo holesterola je meja za rizičnost. Hkrati pa so zapisali, da bi bilo potrebno izvesti več raziskav, da bi lahko dokazali, da je zniževanje holesterola povezano z zmanjšanimi možnostmi za razvoj srčnih bolezni. Zapisali so, da je maščoba živalskega izvora, po podatkih raziskave, kriva za nastanek raka in srčnih bolezni. Te bolezni pa preprečujejo rastlinska olja.
Dr. Mary G. Enig, je bila vključena v omenjenov raziskavo (takrat  je ravno pisala svoj doktorat),je bila šokirana nad to izjavo. Ko je podrobneje preverila podatke, ki so bili na voljo v raziskavi, je ugotovila, da so končno poročilo priredili, saj so velikega dela podatkov sploh niso upoštevali pri končnem rporočilu, ki bi moral biti sledeč: ljudje, ki jedo več rastlinskega olja imajo več srčnih bolezni in raka. Ljudje, ki pa jedo maščobe živalskega izvora pa imajo manj omenjenih težav. Nekako ji je uspelo izdati članek na to temo, pri nekem časopisu. Kaj kmalu je bila poklicana na Univerzo v Marylandu. Tam so bili vsi iz oddelka za lipide, 5 profesorjev in študentje in štirje predstavniki industrije za poridelavo rastlinskih olj. Povedali so ji z veliko jezo, da jim je žal, da je ta članek sploh ugledal luč sveta, saj so oni tisti, ki nadzirajo časnike in časopise. Zabičali so ji, da se to ne sme ponoviti (Aroganca pa taka!!) Ti ljudje so gladko malo priznali, da nadzirajo kaj se objavlja v tiskanih medijih.


Zakaj torej so še vedno na trgovskih in domačih policah poli-nasičene in trans maščobe?
To je dobesedno vprašanje za milijon dolarjev -  to je še premali znesek.

Se nadaljuje....

OutOfTheBox: O zdravju vol. 2 - »Ako so to samo bile laži« oz. Ancel Keys

V prejšnjem blogu sem pisala o prehranski piramidi, ki ni preveč »posrečena«. Pravzaprav sem pobrskala po spletni strani ZZZS (na letaku - to podpirata Nacionalni inštitut za javno zdravje in Cindi) in ugotovila, da so piramido rahlo spremenili:

Četrto stopnjo (od spodaj navzgor), bi lahko kar brisali, pa z vrstnim redom vseh se tudi najbolj ne strinjam. Ampak hej, le kdo sem jaz, da nekomu »tupim« kaj je prav?

Kdo je uvedel smernice »zdrave prehrane«, katerih smo se držali dolgo in še v večini slovenskih domov veljajo? Vam ime Ancel Keys kaj pove? Meni, do pred kratkim, nič.

Zgodba sega v leto 1955, ko se v Ameriki na pojavlja porast smrti zaradi srčnega infarkta.

Na x osi je življenjska doba, na y osi pa število smrti v tisočih. V tem času, pa takratnega predsednika Eisenhowerja tudi doleti srčni infarkt. Vsi so seveda na trnih. Spraševali so se le zakaj je temu tako. To, da je bil Eisenhower verižni kadilec (nekje 4 škatlice dnevno) ni nihče povezoval s srčnim infarktom. V tistih letih je bilo kajenje zelo »IN« v širši populaciji. Človek, ki je delal z osebnim zdravnikom Einsehowerja je rekel, da bo zadevi prišel do dna. Ime mu je bilo Ancel Keys. Pojavil se je na nacionalni TV (ki jo je podpiralo Ameriško združenje za zdravje srca) in obelodanil, da predsednika ubija klobasa, ki jo ima za zajtrk. Dejal je, da ljudje utrpijo srčni infarkt zaradi preveč zaužitih živalskih maščob.

Kdo za vraga je Ancel Keys? Zagotovo je podkovan in dober človek! Žal niti približno ni bilo tako. G. Keys ni imel nobene izobrazbe v zvezi z boleznimi srca, ali nutricionistiko. Bil pa je ekonomist in imel je doktorat iz oceanografije. Raziskoval je fiziologijo rib. A je potem sploh imel kaj znanja o prehrani in boleznih srca? 

Po koncu druge svetovne vojne, je obiskal Italijo. Videl je vitke Italijane, ki so imeli zelo nizko stopnjo umrljivosti za infarktom. Tako je prišel do teze, da nimajo toliko infarktov zato, ker jedo malo mesa in malo nasičenih maščob. Tako je spisal tudi mediteransko dieto, ki je slonela na prehrani Italijanov, po drugi svetovni vojni, ko je bilo veliko pomanjkanje. V tistem času si niti privoščiti niso mogli meso ipd! 

To tezo je podprl z objavo rezultatov »raziskave« leta 1953 (Raziskava 6-ih držav), spodnji graf nakazuje »rezultate«. To bi naj prikazovalo povezavo zaužitih maščob (x os) s številom smrti zaradi srčnih obolenj. Vidimo, da recimo ZDA potemtakem zaužijejo največ maščob in imajo največ primerov smrti zaradi bolezni srca.

Zapisal je, da je očitno to dokaz, da je maščoba krivec za infarkte. Vendar je težava pri tem, da je Keys goljufal in priredil rezultate. V raziskavo namreč ni bilo vključenih le šest držav, ampak jih je bilo 22. Skrbno je iz 22-ih držav izbral le tiste, ki so »podpirale« njegovo tezo. Da je goljufal, pa so vedeli že takrat

V bistvu so znastveniki komentirali, da ni jasno zakaj je Keys izbral le šest držav in zato bi morali nadalje preučiti dostopne podatke vseh držav. Objavili graf, kjer je nanizanih vseh 22 držav

Kot je razvidno ni nobenega dokaza, da bi Keys-ova teza držala, kar so zapisali tudi takratni znanstveniki

Torej so vedeli, da Keys nima pojma o čem govori, ne o srčnih obolenjih ne o prehrani in, da je načrtno zavajal javnost. Zato je…

prišel na naslovnico »Time Magazine«, januarja 1961 (ne moreš, da verjameš, ampak tako je pač bilo)

Hkrati je postal vodja prehranskih in kardio-vaskularnih preiskav v ZDA. Bil je član direktorske uprave Ameriškega Združenja za srčna obolenja. To pomeni da je s sredstvi prej omenjenega združenja nadzoroval in (ne)fundiral vse raziskave v zvezi s srčnimi obolenji. V Ameriki je veljal za strokovnjaka za prehrano in srčna obolenja, čeprav o nobeni od teh zadev ni imel pojma. V Time magazine so zapisane njegove besede:

»Američani pojedo preveč maščob … in večina od teh so nasičene maščobe – te dvigujejo holesterol v krvi, maščobe škodujejo arterijam in vodijo v srčna obolenja«

»Najbolj sigurna pot pri kontroli holesterola je zmanjšanje vnosa maščob v ZDA prehrani iz 45% na 15% vseh kalorij ter zmanjšanje nasičenih maščob iz 17% na 4% vseh kalorij.«

Keys si je odstotke zgoraj izmislil, tako malo čez palec. Nobene raziskave to ne podpirajo niti ne priporočajo. V članku to ni predstavil kot tezo oz. idejo, to je predstavil, kot dejstvo. Od kje mu ti odstotki. Saj se spomnite, šel je obiskat Italijo po koncu vojne. Zato zdaj od nas želi, da se prehranjujemo kot takrat sestradani Italijani, po njegovi »mediteranski« dieti.

Na zgornjem grafu vidimo, da vitki Francozi, ki imajo najmanj srčnih bolezni, pojedo od vseh kalorij (na dan), 40%  so maščobe od tega več kot 15% nasičenih maščob. »The French Paradox« oz. francoski paradoks. 

Znanstveniki postavljajo hipoteze oz. teze. Če jim dejstva kažejo drugače, spremenijo hipotezo, ne pa dejstev! A ne, gospod Keys? Francozi ne jedo olivnega olja, ker ga nimajo, raje jedo puter oz. maslo, radi imajo polnomastno mleko in sire.

Francozi so v primerjavi z Američani super vitki.

Leta 1977 se je vmešala tudi politika. Ameriški senator George McGovern, ki je upošteval Keysova načela s prehrano manj maščob, je rekel, "Napisati moramo smernice, da bodo tudi vsi ostali jedli tako zdravo!"

6 do 7 porcij žitnih izdelkov!! Samo poglejte tole piramido zgoraj.

Žal so se ljudje v večini začeli držati tega načela, zato so jedli izdelke z manj maščobami. V tistem času pa so iznašli tudi koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze. To so dodajali vsem mogočim izdelkom z manj maščobe, zato, da so doprinesli k okusu. Ljudje so začeli jesti vse več OH in seveda je populacija iz leta v leto postajala bolj debela. No leta so morala preteči, da so ugotovili, da ni maščoba tista, katere se moramo bati, ampak so to OH in škrobnate stvari z dodanim sladkorjem

Ista revija, ki je objavila na naslovnici pred časom Keys-a, je sedaj objavila naslovnico, kjer med drugim piše »jejte maslo«

No očitno se je tudi del Evrope in Slovenija držala teh smernic, samo poglejte police mlečnih izdelkov: lahek sir, lahek jogurt itd. (tako malo za info poglejte zadaj deklaracijo, res imajo ti izdelki manj maščobe, zato  pa imajo več sladkorja saj bi drugače bili neužitni)

Povzeto po: link

OutOfTheBox: O zdravju vol. 1 - Vnetni procesi & odpornost na insulin

Tale serija blogov bo namenjena vsem, ki imajo določene težave. Recimo holesterol, pa previsoki trigliceridi pa odpornost na insulin, ali pa mogoče zamaščena jetra, mogoče ste pa le predebeli. Če bi radi naredili nekaj v smeri za svoje telo in zdravje predlagam da preberete to pisanje. Še prej pa bi rada samo povedala tole, da jaz nisem zdravnik, niti ne tako ali drugače povezana z medicino. Sem ing. informatike. Kaj me je prineslo na tole pot raziskovanja? Moje lastno zdravje. Večino svojih let imam namreč preveliko telesno težo. Vsi zdravniki so mi rekli, da so za vse moje ostale zdravstvene tegobe vzrok moji kilogrami. Vedno sem jih vprašala naj mi pa povejo kaj naj delam, kaj naj jem. Tako sem spoznala prehransko piramido

Kar je obarvano z zeleno so »dobre« stvari (zakaj sem dala tole v narekovaje bom pojasnila pozneje), nato so na vrsti živila na sredini, ki jih uživamo zmerno – rumena barva. Najmanj pa lahko jemo olja in sladkarije – obarvano z rdečo. Pa telovaditi tudi morate – so mi zabičali. Pa ne smete se prenažirati, raje jejte 5-6 manjših obrokov skozi dan. Ok, vse to sem delala, a kg niso šli navzdol, ampak navzgor. Krvna slika pred leti je bila slaba. Ko so mi začele poganjati kocine na obrazu pa sem si tako sama sebi rekla, punca ti imaš verjetno kakšne hormonske nepravilnosti. Ko sem brskala po raznih bukvah in brala raziskave, pregledala vsa mogoča predavanja na to temo sem prišla do zanimive besede, ki se je konstantno ponavljala: vnetje. Pa sem si mislila, pa kakšno vnetje neki?

Kronično vnetje v telesu

Ko se npr. urežemo v prst, se telo odzove na poškodbo z vnetjem. Ta odziv se pa ne zgodi le kadar se fizično poškodujemo, zgodi se tudi ob strupih v telesu, ob bakterijah ali virusih. Zgodi se pa tudi pri določeni hrani, recimo ocvrta hrana, sladka hrana in predelani ogljikovi hidrati (OH). Telo začne ob vnetju izločati histamin. Kapilare blizu poškodbe se odprejo – razširijo in tako pride v tkivo več krvne plazme, ki preprečuje tujke. To povzroči tudi oteklino. Bela krvna telesa oz. levkociti pridrvijo na pomoč pri odstranjevanju morebitnih tujkov. Torej to je odziv na poškodbo vnetje – telo se samo zaščiti in pozdravi – to je akutno vnetje, ki je dobro. Težava se zgodi pri kroničnem vnetju v telesu. Ena od teh so različne avtoimunske bolezni, kjer začne telo napadati svoje tkivo in ga obravnava kot tujek. Kako pa do teh kroničnih vnetnih procesov pride?

Kortizol je hormon, ki ga izloča nadledvična žleza – je zelo močan hormon, ki deluje protivnetno. Pomanjkanje kortizola nakazuje na vnetne procese v telesu in težave z nadledvično žlezo. Če boste verjeli ali ne tudi insulin je take vrste hormon kot kortizol, se pravi protivnetni. Kadar pa jemo preveč hrane, ki povzroča porast insulina, in kadar to delamo večkrat na dan (insulin pa izloča trebušna slinavka, ker bi nam moral pomagati znižati krvni sladkor), razvijemo t.i. rezistenco oz. odpornost na insulin. Torej jemo nezdravo hrano (OH, sladko, neprimerno kuhano - ocvrto) večkrat na dan, s tem povečamo sladkor v krvi, s tem pa se začne tudi izločanje več insulina. Insulin bi moral spraviti krvni sladkor do celic. Ker pa so celice prenasičene, se zaprejo oz. »zaklenejo« in tako postanejo odporne na insulin. V celici bo pa premalo insulina, zato pa se razvije vnetni proces. Saj vemo, da je insulin edini hormon, ki lahko zniža nivo sladkorja v krvi, je tako? Torej veliko ljudi ima visoko vrednost sladkorja v krvi, kar je privedlo do vnetja – insulin pa ne deluje, bodisi zaradi odpornosti na insulin, ali pa zaradi preobremenjenosti trebušne slinavke. Torej odpornost na insulin povzroča vnetne procese, prav tako pa tudi visok nivo sladkorja v krvi. Glukoza (sladkor) je sama po sebi zelo vnetna – povzroča vnetje. Torej če jemo sladkor, ali hrano ki vsebuje sladkor (OH telo razgradi in nastane glukoza) bomo dobili ali pa še povečali vnetje. Torej vsem, ki imate bolečine svetujem da jeste ogromno kruha, testenin, riža (kot nakazuje prehrambna piramida zgoraj – ali so nori?) in sladkorja. Saj veste, da se hecam? V glavnem 70% vseh vzrokov smrt predstavljajo srčno žilne bolezni, rak in živčno degenerativne bolezni. Kako najpogosteje pride to tega? Slaba prehrana in pretežno sedeč življenjski stil – ti dve stvari pa sta tudi vzrok za odpornost na insulin. HOMA IR je metoda po kateri določamo odpornost na insulin (seveda se ta metoda ne uporablja na bolnikih, ki so na insulinu). Formula:

V bistvu je izračun preprost, nivo glukoze na tešče pomnožimo z nivojem insulina na tešče. V Sloveniji uporabljam molarne merske enote. Torej gledamo desno stran slikice.

 Torej vse kar je višje od 2,5 se šteje za odpornost na insulin. Lahko se potopite v medicinsko dokumentacijo in našli boste linearno zvezo med skoraj vsako boleznijo in odpornostjo na insulin.

Naslednje raziskave so pokazale, (seveda upam, da mi ne verjamete na besedo, prepričajte se sami – google, knjižnica itd.)

da je velika povezava med slabimi rezultati HOMA in srčno žilnimi boleznimi (seveda je potrebno narediti še dodatne preiskave, predvsem med ženskami in manjšinskimi populacijami)

Pri ljudeh, ki nimajo sladkorne bolezni odpornost na insulin močno vplivala na srčni infarkt ter smrt.

HOMA IR v povezavi z koronarnimi žilnimi boleznimi pri posameznikih, ki nimajo sladkorne bolezni in niso debeli https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4706182/

Povezava med odpornostjo na insulin in rakom dojk, jajčnikov pri ženskah, ki nimajo sladkorne bolezni  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5088296/

Alzheimerjeva bolezen: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5066305/

Že leta in leta vemo, da je pokazatelj za odpornost na insulin tudi masa maščobnega tkiva. Ena maščobna celica lahko poveča volumen kar za nekaj 1000 krat. Z velikostjo maščobnih celic pa hkrati narašča tudi njihova odpornost na insulin. Takrat se zniža nivo HDL holesterola, zviša se nivo trigliceridov v krvi, HOMA IR se zviša, nivo insulina se zviša. Vsi ti dejavniki se spreminjajo z velikostjo adipocitov oz. maščobnih celic. Torej je veliko pomembneje, za koliko pri hujšanju zmanjšamo maščobno celico – njen volumen, kot pa dejanska izguba mase.

Kaj se dogaja če smo debeli? Lahko imamo 2 stanji naših adipocitov:

Hipertrofija adipocitov, kjer se maščobna celica zelo poveča, postane prenatrpana z maščobo, postane odporna na insulin in vneta – ne more več sprejemati maščobe ali glukoze.

Hiperplazija adipocitov pa je takrat ko se maščobna celica začne deliti (če imate pravo genetiko) – ima svoje »otroke«, ki so pa zelo dovzetni za insulin in so zelo veseli, če lahko posrkajo več maščobe. Te celice niso niti odporne na insulin. (hiperplazijo ima le 10% debelih ljudi)

Podkožna maščoba v zgornjem delu telesa se veča s pridobivanjem kilogramov. Ko celice postanejo prevelike in so obkrožene z vnetimi celicami, pride do sproščanja prostih maščobnih kislin. Le te se nabirajo v mišicah, jetrih in v trebušni slinavki. Tam se formirajo digliceridi in ceramidi, kar vodi do metabolične disfunkcije.

Ko se redimo, najprej naraste podkožna maščoba, nato se prelije v visceralno maščobo (ta je najhujša, saj obkroža organe), nato maščobe preide še v jetra in mišice (ektopična maščoba) – nastane odpornost na insulin.

Kadar je naše telo odporno na insulin imamo ogromno podkožne visceralne in ektopične maščobe. Nobena celica in noben organ ne more več sprejemati maščobe. Takrat je glukoze telo v bistvu  v vojni samo s sabo. Iz tega izhajajo vse bolezni in obolenja. Ko telo dela maščobo, ker imamo presežek vnosa glukoze, (takrat kuri glukozo, ki jo dobi iz OH in sladkorjev) – ne bo kurilo maščobo, saj je to potratno. Naše telo ni bedasto, saj ne bo porabljalo nečesa (maščobe), če je prav zdaj v procesu izdelovanja le-te. Zato presežek maščobe izloči tudi kot trigliceride, ki potujejo proti maščobni celicam – če so te odporne na insulin in prenasičene z maščobo, ne bodo sprejele še več maščobe, zato bo nekaj trigliceridov ostalo tudi v krvi. Torej telo kadar kuri glukozo, ne bo kurilo maščobe in obratno.

Več na: https://www.youtube.com/watch?v=Jd8QFD5Ht18

Kaj smo se naučili iz tega?