Spodbujajmo sanje drugih!

Življenje je pot, polna ovinkov. Nalaga nam bremena, ki so včasih težka, zelo težka. V takšnih trenutkih se nam včasih za hip poruši cel svet, ravnovesje naše notranje biti.
Pomembno je da ne podležemo zagrenjenost, žalosti ali celo nemoči. Z leti vsak človek, glede na svojo prehojeno pot, dobiva bolj trdo kožo, izkušnje, drugačno predstavo o stvareh, o katerih je v mladih letih mislil čisto drugače. Prav je, da z leti dozorevamo.

Marsikdaj sem se ujela ob premišljevanju sorazmerja med leti in zrelostjo. Takrat sem si včasih rekla, kako lepo bi bilo biti star spet 20 let in imeti to razumevanje in razmišljanje. Ampak vem, da ne bi bilo enako. Moje življenje in jaz ne bi postala enaka kot sem zdaj. Za vsako svojo izkušnjo sem hvaležna. Tudi za tiste, ki so bilje manj prijetne. Mladost je tisto obdobje našega življenja, kjer se moraš učiti na lastnih napakah. Moraš pasti, da se potem lahko naučiš zopet vstati. Verjamem, da je vsaka slaba stvar (kar se nam takrat zdi), za nekaj tudi dobra.

Žal smo bili mi, naši starši in prejšnje generacije vzgojene tako, da je bilo nedopustno sanjati velike sanje. Recimo, ko kot majhna punčka rečeš, ko bom velika bom doktorica in bom imela služkinjo. In kadar tej punčki nekdo že v štartu pove, da je to skoraj nemogoče, ali glede na ocene v šoli, ali glede na trenutni socialni status staršev ipd., se ji podrejo vse sanje. Podobno je o sanjanju zadetka na lotu. Zakaj ne bi smeli sanjati? Vse kar je treba narediti je, da kupiš srečko.
Zakaj nam prepovedujejo sanje. Zakaj nekoga, ki sanja o tem, da bo nekoč velik podjetnik in bo imel uspešen proizvod zatremo že v kali. Če smo ljudje, bi morali spodbujati sanje. Ne pa jih poteptati in sanjače etiketirati kot ljudi, ki so nerealni in živijo v oblakih.

Menim, da so pa prav sanje oz. naše želje tiste, ki odražajo naše cilje, ki bi jih radi v življenju dosegli. Ne glede, če je cilj velik ali majhen, bi bilo prečudovito, če bi se medsebojno spodbujali, sploh če gre za mlade ljudi ali otroke.
V življenju je dobro imeti cilje. Cilj nas žene, da delamo stvari, s katerimi smo potem bližje le-tem. To je bistvo našega življenja. To je tista sila, ki nas žene naprej.
Torej sanjajmo, imejmo cilje. Na zaničujmo želje, sanje ali cilje drugih. Stopimo iz okvirje, iz vseh kalupov, ki nas omejujejo.

Naši starši, njihovi starši pa tudi vsi mi, ki smo že starši vzgajamo svoje otroke, kot najbolje znamo. Zgledujemo se po vzgojnih prijemih svojih staršev, dodajamo tudi svoje metode. Bistvo vsega pa je, da se vzorec pri vzgoji rušenja sanj ponavlja iz generacije v generacijo.

Povejmo svojim otrokom in tudi drugim, ki ne verjamejo v sanje, da so sanje dobra stvar. Da je brezciljno tavanje skozi življenje tisto, ki nas drži nazaj pred lepoto življenja samega.
Bodimo tisti, ki spodbujamo razvijanje, posameznika. Dovolimo mu rasti in ga spodbujajmo na njegovi poti. .
Zgrabite svoje sanje in jih poskušajte uresničiti!
"Nikoli, nikoli, nikoli se ne vdajte, bodite pošteni in častitljivi" (Winston Churchill).
Uspejo le vztrajni!