Zanimivi ljudje

Življenje je kot konj!
Nauči se ga jahati in jahal boš kar nekaj časa!

-->

Tako je. Vsak si sam kroji na nek način svoje življenje. Čudim se omejenosti človekove pameti oz., neomejenosti človeške neumnosti. Ja, vem, da sedaj res nisem odkrila tople vode, saj je to že ugotovil kuštrav A. Einstein.
Obstajajo ljudje, ki postanejo živčno agresivni, kadar imaš sam drugo mnenje. Saj ni res, boste rekli, pa je. 100 ljudi, 100 čudi.
Bila je debata o neki specifičn zadevi, na katero se moj sogovornik nikakor ni mogel spoznati. Ampak ne! Nekateri so očitno vsevedi, saj obvladajo od menjave pnevmatik, do polaganja keramičnih ploščic, do postavitve spletne trgovine, do nove teorije o kvantni fiziki....takorekoč o vsem. Kadar se jaz znajdem v situaciji oz. v pogovoru s takšnim človekom, mu nikakor ne bom samodejno prikimovala, češ naj se meni. Ampak ponavadi rečem nedolžen stavek: "Jaz imam sicer drugačno mnenje od vašega, zato se ne strinjam z vašo trditvijo". In potem, brez kančka bontona in kulture ti zabrusi, da si zabit primat itd.
Sedimo v družbi in človek, ki ima že dvoje otrok z dvema različnima ženskama, katerima bi moral plačevati preživnino za otroka, pa je ne plačuje, sa je SP (socialni problem), mi začne govoriti če bi jaz imela eno hčerkico, pa da moj sin potrebuje sestrico......da on bi to zrihtal, naj mu dam 500€ pa ni blema. Ok! Ga ustavim in mu rečem, da je stvar skrajno neokusna. Ga prosim, naj preneha! Ampak ne! Nerada se spuščam na tak nivo in tudi tisto krat se nisem. Po več minutnem ignoriranju je prenehal.
-->
Nekdo, ki ga vidim vsak dan, ima obdobja muljenja po 2 tedna večkrat na leto. Who knows why? To so take stvari, ki jih ne štekam. Pozdraviš vse, a da oseba samo pihne v zrak dvigne glavo in se obrne. Ko se enkrat vprašala, kaj je narobe, odgovora seveda nisem dobila. Draga oseba XY, žal nimaš na čelu ekrana, na katerem bi pisalo kaj ti roji po tvoji lepi glavici.
Nato se drugemu spet zdim skarjno nemoralna, ker ne grem vsako nedeljo in zapovedane praznike k maši. Lahko tej osebi 100 krat povem, da ne grem zato, ker je maša v Cerkvi, ki je ne prebavljam. Mogoče zato, ker preveč razmišljam in ne verjamem vsemu kar mi nekdo pravi. Enostavno ne razume, da tudi, če sem bila vzgojena tako, da se je redno hodilo k maši, zdaj pač ne hodim iz lastnih razlogov. Ne gušim pa 100/h tistemu, ki pa v Cerkev hodi in mu je tam fino.

Vem, da niso vsi ljudje po ''default-u'' dobri, vem, da vsi ne razmišljamo enako, vem, da imamo vsi različne prioritete. Ne bom nikomur vsiljevala svojih prepričanj ali mnenj. Vsi naj živijo tako kot vejo in znajo. Tako, kot se jim zdi prav.
Ampak ja, pričakujem, ne, pravzaprav zahtevam pa tudi enak odnos do mene.