Halloween, Samhain, M.Luthar in All Hallows' Day

Ko malo pobrskam po netu, pomen noči čarovnic sploh ni to, kar se do sedaj mislila. 31. oktober je dan pred Vsemi svetimi oz. pred 1. novembrom - Dnevom mrtvih. In zadnji dan oktobra je, med drugim,  posvečen tudi večeru vseh Svetih oz. ''All Hallows' Eve", ki se prvič pojavi v 16-em stoletju na Škotskem. Beseda Halloween bi naj izhajala iz krščanstva, vendar pa se ugotavlja, da ima poganske korenine. Praznik povezujejo ga s Kelti in njihovim festivalom Samhain (beseda izvira iz stare irščine in pomeni konec poletja). Samhain torej naznanjuje, konec toplih dni in začetek hladnega in bolj temačnega obdobja.
-->
V keltskih časih je nato sledila priprava na zimo, živali so zaklali za zimske zaloge. Izvajali so tudi razne rituale. Menda naj bi včasih žrtvovali med rituali tudi ljudi. Samhain je naznanjal čas, ko so se vrata drugačnega sveta odprla ravno toliko, da so v naš svet vstopile vile in duše umrlih, ki so na ta dan obiskale svoje sorodnike. Ljudje tistega časa so naredili praznovanja, prave pojedine in mize so pogrnili tudi za prihajajoče umrle doše, da bi se lahko pogostile. Sprejeli so določene ukrepe, da pomirijo duše in vile - kar je navdihnilo tudi poznejše praznovanje Halloween-a - oblačenje v kostume (Irska, Škotska in Wales). Ljudje so to počeli najbolj zaradi razlikovanja samih sebe od duš in vil. Izrezovanje buč in prižiganje sveč v njih izhaja iz samhainskih in keltskih verovanj. To naj bi varovalo pred hudobnimi bitji, ki so se poleg duš in vil pritihotapile v naš svet.
-->
Ostaja še vprašanje kaj imajo čarovnice opraviti s Halloweenom oz. Samhaimom.
Cerkev je hotela pokristjaniti deželo Keltov. Le ti so v svojih vrstah imeli t.i. Druide, ki so bili učitelji, pesniki, svečeniki in znanstveniki v enem. Misionarji so zato Druide razlgasili kot častilce zla. Kelti so verjeli v nadnaravna bitja in božanstva, ki so jih misionarji razglasili za pogansko vero, še več, povezovali so jih s hudičem. Misionarji so, kot predstavniki rivalske vere, Druide označili kot častilce hudiča in vse, ki so se držali teh verovanj označili za zlonamerne čarovnike oz. čarovnice, ki so bili tudi sežgani na grmadah. Od tod se je prenesel tudi izraz Noč čarovnic.

Če se spomnim svojega otroštva mi 31. oktober ni bil nekako znan. V času Jugoslavije to ni bil dela prost dan. Šele od leta 1992 praznujemo zadnjega oktobra Dan reformacije.
Reformacija je v bistvu kulturno, umetniško, versko gibanje za preureditev oz. reformacijo rimokatoliške cerkve. Temu je botrovalo vse bolj revno življenje v tistem času, saj so bili davki izredno visoki (opa vzporednica z današnjim časom), širile so se bolezni, Turki so vdirali, revni so bili vedno bolj revni Cerkev pa vse bolj bogata (spet - vzporednica). Začetnik tega gibanja je bil duhovnik Martin Luther, ki si je drznil na vrata cerkve 31.10.1517 v Wittenbergu pribiti list s 95 tezami, s katerimi je obsojal tedanje ravnanje rimokatoliške cerkve.

Zaradi tega je Cerkev in tedanji papež izključila Luthra iz svojih vrst. Sledil je razkol v cerkvi in nastal je protestantizem. V grobem so se protestanti zavzemali za skromnost Cerkve in bogoslužja, ukinitev čaščenja t.i. svetnikov. Protestantizem je bil pomemben tudi za Slovenijo in slovenski jezik saj je leta 1550 Primož Trubar izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku. Abecednik in Katekizem.
-->
Prvi november obeležujemo dan mrtvih, ko se spominjamo vseh svojih bližnjih, ki so že preminuli. Praznik izhaja iz leta 609 in se je praznoval na 13-i maj. Leta 835 je papež Gregor IV. prestavil praznovanje Vseh svetih na 1. november - na isti dan torej, kot se praznuje Samhain. V zahodnem krščanostvu se na prvi dan novembra spominjajo vseh duš, ki so že v nebesih, drugega novembra pa se moli za vse tiste duše, ki so še v vicah in še niso presegle prag nebes.
Pri nas je navada, da se na grobove prinaša cvetje in sveče.
Absurd tega dneva vidim v pretirani okrašenosti in načičkanosti naših grobov, v nenormalnih količinah sveč, v tem, da se nekateri ubadajo predvsem z: "Ja moramo imeti lepšo in dražjo ikebano, kot jo ima ta in ta....". Pozabljamo osnovni namen, spomin na rajne. In kaj pomeni 100 sveč, velik marmornat spomenik in drago cvetje na grobu nekoga, na katerega še pomislili nismo za časa njegovega življenja?
Koga se slepi v teh primerih? Ali pa gre za enega izmed slovenskih nacionalnih športov, češ, če ima sosed fička moramo mi imeti najmanj stoenko.
Res je, dosti lepše je imeti dobre odnose in spoštovati sorodnike, prijatelje za časa njihovega življenja. Dosti boljše, za lastno vest vsakega posameznika, je obiskati svoje najdražje in jim pomagati, dokler so še živi, brez hlinjenja neke velike izgube po njihovi smrti, če jim nismo bili blizu. Dosti boljše je, da ne lažemo sami sebi. Ali pa mogoče počnete to zaradi drugih?

Naj končam z mislijo Martina Luthra:

Dobra dela
ne delajo človeka dobrega,
pač pa dobri ljudje
delajo dobra dela.