ponedeljek, 19. avgust 2013

Česar nočeš - vztraja



Veste tisto....pomislite na nekoga in v tistem trenutku zazvoni telefon in vas je taista oseba poklicala?
Oz. si želite nekaj zelo mogčno in vam nekako tista stvar pride v življenje. Ali pa ko vaša kolegica reče: "Pritegnem samo slabe moške, počutim sem kot magnet za njih"
V tem stavku je dosti resnice, čeprav se ona tega ne zaveda.

Če boste ves čas govorili in razmišljali:
- nočem več kredita
- nočem več dolgov
- nočem več nezvestega partnerja
- nočem tečnega šefa
- nočem dolgočasne službe
- nočem več te bolezni
- nočem...itd

boste dobili točno to česar nočete, ker: "What you resists - persists" oz. "Česar nočeš - vztraja".

Ljudje se preveč fokusiramo na stvari, ki jih nočemo. Če boste pa znanca vprašali, kaj dejansko hoče, oz. kaj so njegovi cilj, 90% ljudi ne bo znalo odgovoriti. Vesolje/Univerzum za nekatere je to Bog, reagira na vaše želje, ki so podkrepljene s čustvi in vam pošilja še več tega. Vesolje/Univerzum /Bog ne razume besedice nočem ali hočem. Reagira na vaša čustva in stvar, na katero ste osredotočeni. Recimo dobite obvestilo od banke, da morate plačati zapadle obveznosti kredita v roku 8 dni. Kaj boste ob tem občutili? Verjetno jezo, razočarjanje, nezmožnost, da bi kaj spremenili in osredotočali se boste na kredit. Dobili boste še več skrbi s kreditom.
Verjetno boste zdaj rekli, ja in kako naj to spremenim?
Verjemite v to, da se problemi na koncu rešijo. Nobena juha ni tako vroča kot se skuha. Naredite tudi sami nekaj za izboljšavo in se osredotočajte na korake k rešitvi.


Da povem še svojo zgodbo. Letos v začetku julija sem dobila odpoved iz poslovnih razlogov. Nisem je pričakovala. V bistvu je bilo to kot strela iz jasnega. Eno sredo med delom dobim mail, da moram na upravo na nujni sestanek. Ko so mi govorili zakaj me odpuščajo so bili vsi poklapani, češ hoteli smo te obdržati, a podjetje je v zares slabem stanju. Jaz sem pa le rekla: "Veste, ko se ena vrata zaprejo, se vedno odprejo tudi druga".

Seveda bi sama sebe lahko prepričala, da je to neka katastrofa. Pa še v tem času, ko je slovensko gospodarstvo na psu, služb ni, brezposelnost je iz dneva v dan večja. A se nisem.
Že nekaj časa sem v prejšnji službi prosila za povišico. V glavi sem imela točno določeno cifro koliko želim zaslužiti na mesec. V nekaj letih je nisem dobila. Parter mi je že nekajkrat rekel, da naj pustim tu službo in grem naprej, drugam. A sem se misli otepala, ker mi ni lepo živeti v nesigurnosti. Naj dam odpoved, ko najdem drugo službo? Kaj bo pa z mojim stanovanjskim kreditom? Službe ne bo takoj dobila za nedoločen čas, kaj če novim delodajalcem ne bom všeč... In kaj je bilo to? Bilo me je strah! Strah je grdo čustvo, ki te lahko ohromi v sekundi. Začenjaš dvomiti v sebe in svoje sposobnosti.
A tudi če me je bilo strah, sem vedela , da moram dobiti večjo plačo!

In nato se je zgodila odpoved. Seveda sem tudi sama samo človek. Zagrabila me je panika, strah, kako in kaj...Vendar ni trajala dolgo. Začela sem se zavedati, da je pač to potrebno za uresničevanje mojega cilja. Večja plača!
Vesolje/Univerzum /Bog naredi stvari po svoje. Ampak ne prestrašite se. To so stvari, ki se zgodijo na poti do vašega cilja. Glejte na stvari iz drugega zornega kota!

V moje primeru verjetno v tisti službi nikoli ne bi dobila povišice, oz. vsaj ne v kratkem časovnem obdobju. Ker me je oviral strah ,da bi sama dobila odpoved, sem jo pač dobila jaz od delodajalca. Aleluja! Vse se zgodi z razlogom. Danes sem prvi dan uradno brezposelna (odpovedni rok). A jaz vem, da bom v zelo kratkem času našla posel, ki ga rada opravljam, ki ga dobro opravljam in kjer bom dobila zaslužen/željen mesečni dohodek!

Torej veste česa nočete. Zdaj mi pa povejte kaj hočete? Kaj so vaši cilji? O čem razmišljate, ko zvečer ležete spat in kadar zjutraj odprete oči? Ne postavljajte si ovir! Naj vas ne bo strah (čeprav je to zelo človeško). Strah je votel. Saj veste, kako učimo otroke, strah ima le velike oči, znotraj ga pa nič ni!


Ne bodite sami sebi sovražnik. Na koga se lahko najbolj zanesete in to vedno 24/7? Na vas same! Bodite si najboljši prijatelj. Spoznajte sebe in svoje želje!

In naj vam nobeden več nikoli ne reče: "Ah, saj ti tega ne boš zmogel!" Kako pa on to ve, če ste pa vi prepričani v nasprotno? Verjemite sebi in zaupajte vase! Postavite si cilje! In zanalašč dosežite tisto, o čemer so drugi dvomili.

Imejte se radi, ker življenje je lepo!




2 komentarja:

  1. Midva z možem nisva bila srečna v najinih služba- bila je katastrofa ali bi razpadla najina družina ali pa bi ostala brez službe in obdržala družino. Nekaj se je moralo zgoditi in zgodilo se je ,da sva decembra lani oba dva dala odpovedi v službah z relativno dobro plača in v podjetjih kjer sva že oba dva veljala za "stare delavce"in je bila možnost, da dobima odpoved minimalna. Mož je odšel službo iskati v Avstrijo jaz pa sem se odločila za svojo poslovno pot - rezultat tega je, da kljub vsem " sranjem" ki ga nosi privatni biznis( neplačila - so na prvem mestu ) midva funkcijonirava drugače in najina družina je rešena. Vso tisti negativno energijo, ki sva jo pobrala v prejšnih službah ne nosiva več domov- sedaj se skupaj veselimo uspehov mojega podjetja ( tudi tistih najmanjših ), se skupaj veseliva avstrijske 13 i 14 plače , ki sva jo namenila izključno za naše skupne izlete in druženje in nasplošno lažje dihamo. Odločite je padla po telefonu , v 5 minutah sma oba dva dala odpovedi - starši so bili v zraku, familja naju je imela za zmešane ampak vse skupaj se je splačalo če ne zaradi ničesar drugega zaradi tega, da bova letos prvič preživela novo leto skupaj. Torej glavo gor - tako kot si rekla, ko se nekje zaprejo ena vrata se na drugi strani odprejo druga, če jih le iščeš

    OdgovoriIzbriši
  2. Spoštovana! Hvala ti za tako iskrenost. Res je, družina je neprecenljiva, tako sem res vesela zate in za moža, da sta dala družino na prvo mesto in seveda tudi vajino partnerstvo. Lahko rečem, da za takšno potezo, kot sta jo naredila vidva, rabiš ogromna ''jajca''. Kapo dol. In še enkrat hvala za komentar. Verjetno si s tem komu tudi pomagala pri odločitvi.

    OdgovoriIzbriši

Vem, da se cenite in spoštujete, zato boste komentirali tako, kot želite, da bi jaz komentirala vam :)