Ni problemov/ovir - oobstajajo le izzivi in radosti življenja

Vsak je že slišal za frazo: ''....življenje ima vzpone in padce...''. Malce sem raziskovala, poslušala ljudi in ugotovila naslednje. Večina ljudi, ki jih sama poznam, nimajo tistega zanosa oz. energije v sebi, da bi po tistem, ko jim življenje naloži križ (v bistvu so si ga sami, ampak o tem pozneje), se znali pogumno soočiti s težavo. Ne primejo tako rekoč, bika za roge in nočejo/ne morejo vstati in iti kljub potolčenim kolenom naprej.¸

Težave/probleme ali kakorkoli to poimenujete, kar se vam dogaja, ste si nakopali sami

No zdaj boste rekli, glej čisto se ji je zmešalo. Pa mi vseeno dovolite, da razložim.

Ko je bil moj najstarejši sin star dve in pol let mi je rekel, naj mu dam tableto, ker ga boli zob. Vsakodnevno je videl svojega dedka jemati zdravila v obliki tablet ali kapsul. Eno je bilo proti visokemu pritisku, drugo proti bolečinam tretje proti holesterolu itd. Sin se je naučil, da za vsako tegobo obstaja tableta, se pravi mora biti tudi za zobobol. Bila sem zmedena, kako naj dam 2 in pol letnemu otroku tableto? Sirupa ni želel. No v tistem trenutku me je prešinilo. Vzela sem iz predala Tic Tac bonbone, ki seveda navidezno spominjajo na tablete. Pristopila sem k sinu s ''tableto'' in kozarcem vode in mu naročila naj tableto da v usta in hitro požre s pomočjo vode. Rezultat tega je bil ta, da sina čez pet minut več ni bolel zob. Dala sem mu placebo. Sam sebe je prepričal, da mu je ta tableta pomagala in res mu je.

Med prebiranjem raznorazne literature sem  naletela na t.i. poglavje o učinkih placeba. Testirali so novo zdravilo. Polovici udeležencem testa so dali pravo zdravilo, polovici pa placebo (seveda jim tega niso rekli). Obema skupinama so dejali da gre za to in to zdravilo, ki pomaga za te in te težave in da ima vsako zdravilo, tako tudi to, stranske učinke. Seveda so farmacevte zanimali predvsem stranski učinki. Zato so obema skupinama udeležencev testa povedali tudi, da v primeru slabosti, vrtoglavice ali driske to nemudoma tudi povejo. Po zaključenem testu so ugotovili, da sta imeli obe testni skupini, pa čeprav je ena od njih nevedoč dobila placebo t.i. nadomestek, ki nima učinka, podobne stranske učinke v podobnih razmerjih.

Kaj vam želim s tem povedati? Da je to, v kar verjamete za vas tudi nedvomno resnično! Včasih se naš um tako poigrava z nami, da to ni res. Sedaj pa je čas, da stvar vzamemo v svoje roke. Tako kot kočijaž prime uzde in on vodi konje, ne pa konji njega, tako sedaj mi vodi svoj um.

Malce premislite in mi lahko kar v komentarjih pod blogom napišete, kaj je vaše mnenje.

Moja babica, ki jo imam rada in jo spoštujem, je pa res imela že vse mogoče bolezni na tem svetu. Ob nedeljskih obiskih pri njej najraje govori o boleznih. Vedno nam razloži koliko tablet ima zjutraj, opoldne zvečer in še kakšno vmes. Babica je starejša ženica in bliža se 80-emu rojstnemu dnevu. Ima svojo predstavo o življenju in svojo predstavo o ljudeh. Vse, ki jih pozna ima lepo popredalčkane. In pri njej ne moreš ven iz tistega predala, v katerega te je ona dala, tudi če se postaviš na glavo. Se pravi ima neko svoje prepričanje. V to prepričanje trdo verjame.Verjame v to da je bolna. Verjame, da je ta in ta človek v tistem predalu in karkoli bo že naredil v tistem predalu je in pika! 

V kar verjamemo je za nas tudi resnično! 

Zdaj razumete zakaj sem napisala zgoraj z odebeljenimi črkami: Težave/probleme ali kakorkoli to poimenujete, kar se vam dogaja, ste si nakopali sami? 

Če ste še vedno skeptični, kar ni nujno slaba lastnost, si pa vzemite papir oz. majhno beležko tako, da jo lahko date v žep ali torbico in seveda pisalo. Čez dan, ko se zalotite, da premišljujete, si vzemite tisto beležko in zapišite kaj vam roji po glavi. Zapišite svoje misli. Ne goljufajte, saj s tem goljufate le sebe.

Zvečer ko ležete v posteljo in ste umirjeni, pa vzemite tisto beležko in pokukajte v njo. Sedaj pa primerjajte vaše mislin iz te beležke in vaše življenje. Dokaj podobno? Čudež? Ne, ni čudež. Tako deluje vesolje oz. univerzum. 

A ste še vedno skeptični? Vaja, ki jo bom zdaj predlagala je, priznam, malce zlobna, ampak ne zato, ker bi jaz hotela škodovati vam. Zlobna v tem smislu, da boste z izvajanjem te vaje lahko prišli do hudega glavobola. Ne ni to nek voodoo ali hokus pokus. Vaja je sledeča. Cel dan, začenši zjutraj, si ponavljajte v mislih kako močno vas boli glava. Prepričajte sami sebe, da vas boli glava in da imate strašen glavobol. Boli vas glava tako močno, da vam kljuva po sencih in čelu. To ponavljajte čez dan, verjemite v to! Prepričajte se! Zvečer boste, če ste vajo res dobro izvedli, šli spat z groznim glavobolom.

Upam, da sem vas do zdaj že uspela vsaj malo prepričati :)

Predlagam vam, da vzamete tisto beležko od prej, ko ste si skoz dan zapisovali svoje misli. Ocenite v odstotkih, koliko misli je bilo bolj negativnih kot pozitivnih. Verjetno več kot 50%. 

A si vi zaslužite, da je vaše življenje več kot 50% negativno?

Verjetno boste rekli ne. Kako pa spremeniti to? V kar verjamemo je za nas tudi resnično! V kar sami sebe prepričate, postane tudi resnično. Kar vam cel dan roji po glavi, vaše misli so takorekoč afirmacije, to postane za vas realnost.

Torej zakaj nebi spremenili za 180 stopinj vašega razmišljanja? Dovolite si biti pošteni do sebe in dovolite si boljše življenje. Začnite misliti pozitivne stvari. Vsak vaš negativen stavek lahko obrnete v pozitivnega. Vsaka vaša misel-afirmacija je kot naročilo za prihodnje trenutke vašega življenja.

Ni se lahko odvaditi starih navad. Vendar če se potrudite, da vas nov življenski križ ne bo dotolkel, ampak boste vstali in šli dalje! In to brez križa! Upam, da ste razumeli, da vam svojega križa/težave ni potrebno nositi s seboj. Spremenite vaš miselne vzorce in tudi križ/težava se bo spremenila v radost življenja.

Torej naj za vas ne bo križev/problemov/težav, to naj bodo le izzivi na poti skozi naše čudovito popotovanje, ki se mu reče življenje! Spremenite svoje razmišljanje in stem spremenite tudi svoje življenje!

Imejte se radi ;)