Najtežje pri sami spremembi samega sebe, da kontroliraš svoje misli in, da se naučiš izogibati navadam, ki so bile v preteklosti slabe.
Pravijo, da to kar misliš, to si. Še več, kar misliš, o čem misliš, se bo zgodilo. Priznam, to kontroliranje lastnih misli je najzahtevnejša misija do zdaj. Misli so kot neubogljiv kuža brez povodca. Strašo rade zbezljajo nekam po svoje.
Zavedanje lastne pameti in njene sposobnosti
Človeka od živali loči pamet, oz. sposobnost, ki nam je dana, da jo uporabljamo v svoj prid. To, da je slaba karma, misliti negativno in ob tem vse to še podkrepiti s čustvi, nam je verjetno že jasno. Malo manj jasno pa je, če že ne kar megleno, kako se lotiti tega, da ne bomo škodili drugim in najbolj sebi.
Ko zjutraj vstanete, nikar ne začnite dneva z jamranjem, v stilu: "Že spet je ponedeljek...", "Ah kako slabo sem spal...", "Ko bi se vsaj budilka pokvarila"
Saj veste tisti pregovor: "Po jutru se dan pozna". Sploh si ne predstavljate, kako je resničen.
Pa poglejmo pobližje. Recimo, da dan začnete z jamranjem. Pridete na stranišče in ugotovite da je zmanjkalo WC papirja. To vas spravi v nepopisno nejevoljo. Po glavi vam roji tisoč in ena misel....zakaj tisti, ki papir porabi, tega ne menja....pa ne zdaj bom moral dejansko vstati iz WC-ja in s spuščenimi hlačami po papir...pa to ni res, takšne stvari pa se dogajajo samo meni.
Zakaj se jezite zaradi takšnih banalnih stvari, kot je WC papir? Namesto papirja bi lahko zmanjkalo paste, pene za britje, deodoranta. Lahko bi celo imeli prazen akumolator, ko bi se hoteli odpeljati v službo. Pa so to res tako strašne stvari, zaradi katerih se neskončno jezite in stresate svoj gnev naokrog? Ali vas je res tisti voznik, ki vam je izsilil prednost resnično tako razjezil, da mu je potrebno pokazati tisto znano gesto s prstom in ga je v stilu sočne kletvice poslati v rodni kraj? Se ob tem bolje počutite?
Mislim, da ne. Vendar vseeno poglejmo, kako se bo nadaljeval tak dan, kot sem ga opisala. Prišli boste v službo, razjarjeni že od tistega trenutka, ko ste vstali. Sodelavcem boste razlagali kako se vam je dan grozno začel, kakšne nepojemljive stvari so se vam zgodile. Na službenem sestanku delujete zajedljivo in napadalno, kar povzroči, da se sodelavci raje distancirajo od vas. To seveda opazite, vendar ne veste zakaj so se odmaknili, saj ste pa vi ja en spoštovanja vreden, dober človek. Kako neki so si vas drznili izločiti in izobčiti? Vsakega dela, ki se ga ta dan lotite ne naredite v miru in v doglednem času. Moti vas milijon stvari. Ko vidite, da ne boste končali do roka, ki vam ga je šef postavil, se odločite, da ne boste šli na malico. Ker ste pač zgleden delavec. Ampak vseeno ste lačni, kruli vam, jezni ste še bolj, tokrat sicer sami nase. Zavidate sodelavcem, ki so pravkar prišli nazaj iz malice. Spet začnete s tem, da kako so lahko srečni in privilegirani, da so šli na malico. Vam pa je šef dal toliko dela, da niti jesti ne utegnete. Delovnik se končuje, vam pa je ob misli na dom že kar malo slabo. Le kaj bom skuhala/kaj bo spet naša skuhala, ali bo sploh užitno? Otroci se bodo drli, pa zopet bo treba pregledati šolske torbe. Psa bo potrebno peljati na sprehod. In sigurno do TV pilota ne bom prišel pred deseto zvečer. Dan se odvije točno tako, kot se ga predvideli. Na koncu oditete jezni spat, prej se seveda sporečete še z možem/ženo. Zjutraj se zbudite in rečete: "Pa saj to ni res! Kako je lahko tako hitro jutro? Počutim se kakor, da bi me šleper povozil!"
Ves vaš dan je šel kratko malo po gobe, rakom žvižgat ipd.
Pa ne bi bilo potrebno, da je tako. Ko zjutraj vstanete in se vsedete na posteljo, recite: "Danes je nov dan in čas za nove priložnosti". Ali pa recite kaj drugega, le ne pritožujte se in ne jamrajte.
Če zmanjka WC papirja/laka za lase/pene za britje se le nasmehnite in si mislite, da se take stvari pač dogajajo ljudem, ki so živi! Hvala za to, da sem živ/a!
Ker ste previden voznik vidite avto, ki vam bo izsilil prednost. Zmanjšate hitrost, ter si prepevate dalje ob poslušanju jutranjega programa na radiu.
Sodelavcem poveste, kako se krasno počutite in spijete jutranjo kavo z njimi. Na sestanku pozorno poslušate in dajete argumentirane pripombe. Vso delo, ki vam ga je šef naložil naredite umirjeno. Časa imate še toliko, da pred malico še enkrat vse skupaj pregledate. Ko se vozite proti domu ste veseli, da boste kmalu videli spet moža/ženo in vajine glasne otroke, ki jih imate nadvse radi. Skupaj pripravita kosilo in pregledata torbe otrokom. Vmes otroci naredijo nalogo. Stvari so urejene in čas imate pred večerom še za družinski sprehod v naravo z vašim kužkom. Otroci so v postelji vi in vaš mož/žena pa si ogledata film ali pa se pogovarjata. Dan se konča prijetno. Zjutraj vstanete in rečete: "Vem, da bo danes krasen dan!"
Kaj je razlika med potekom prvega in drugega dne? Razlika je v vaših mislih, čustvih in odzivih na določene življenjske situacije.
Da, po jutru se dan pozna, zato se potrudite in vstanite dobre volje. Naj vas malenkosti ne iztirijo. Ob določenih lastnih napakicah, se le nasmejte na svoj račun. Smeh pomaga. Vedite, če se boste dobro počutili vi, tudi takšno energijo oddajate v okolico. Tako boste naredili nekaj dobrega ne le zase, ampak tudi za druge. Mar ni to enkratno?
Torej imamo pamet in uporabljajmo jo sebi v prid. Ne bodimo sami sebi ječarji. Ljudje imamo sposobnost odločanja! Torej odločimo se, da bomo dobre volje že zjutraj.
